Hočem vedeti več

MAČJA KUGA

Mačja kuga (tudi mačja panlevkopenijamačja parvoviroza, angl. feline panleukopenia) je akutna virusna bolezen mačk, za katero so značilni nenaden izbruh, depresivnost, povišana telesna temperatura, bruhanje, driska, močna dehidracija in visoka smrtnost. Najbolj ogroženi so mačji mladiči do 5 meseca starosti.

Povzročitelj je mačji parvovirus (FPV), soroden pasjemu parvovirusu (CPV), ki povzroča parvovirozo pri psih. FPV se ne prenaša na pse, pasji parvovirus pa lahko povzroči bolezen pri mački.

 

POTEK OKUŽBE

Mačke se lahko okužijo preko ustne ali nosne votline ob stiku z okuženo živaljo, njihovimi iztrebki in ostalimi izločki ter tudi preko okuženih predmetov (čevlji, oblačila, kletke itd.). Z urinom in blatom se lahko virus iz telesa izloča tudi do 6 tednov po okrevanju.

Inkubacijska doba je običajno 5 – 9 dni. Po infekciji se virus razmnožuje v bezgavkah in mandljih, potem pa se preko krvi razširi po celem telesu. V telesu se razmnožuje v hitro delečih-se celicah – v celicah imunskega sistema, celicah kostnega mozga in celicah črevesne sluznice. Virus povzroči propadanje črevesnih celic, kar privede do driske in zmanjšane absorpcije hranilnih snovi.

Obolele mačke so tako bolj dovzetne za sekundarne bakterijske okužbe prebavil in virusne okužbe dihal.

KLINIČNI ZNAKI

Najpogosteje se okužijo mlade (mlajše od 5 mesecev) necepljene mačke. Pri akutni obliki bolezni se najprej pojavi vročina (tudi nad 40 stopinj), neješčnost in depresivnost, nato pa nastopi bruhanje, dehidracija, apatičnost in driska. V končni fazi pride do znižane telesne temperature. Živali, ki preživijo več kot pet dni, pogosto okrevajo, kar pa lahko traja tudi več tednov.

DIGANOZA

Sum postavimo na podlagi značilnih kliničnih znakov in znižanega števila belih krvničk. Prisotnost virusa v blatu lahko potrdimo s hitrim antigenskim testom.

TERAPIJA

Za to bolezen ne obstaja specifična terapija, zato mačke zdravimo s podporno simptomatsko terapijo. Z infuzijo nadomestimo izgubljeno tekočino in elektrolite ter preprečimo nadaljnjo dehidracijo. S sredstvom proti slabosti prekinemo bruhanje, z antibiotiki širokega spektra obvladujemo sekundarne infekcije, nadomeščamo pa tudi vitamine. Potem, ko slabost mine, je zelo pomembno tudi dohranjevanje.

PREVENTIVA

Okužbo z virusom mačje kuge lahko uspešno preprečimo s pravočasnim cepljenjem. Cepivo je 98% učinkovito, delovati začne že dva dni po aplikaciji, delno zaščito pa nudi že po 14 dneh.

Če je mačka starejša od 3 mesecev, se jo najprej cepi 2x v razmaku enega meseca, nato čez eno leto, potem pa se cepljenje ponavlja enkrat na 3 leta. Prvo cepljenje mladičev se lahko opravi že med 8 in 9 tednom, potem pa mu sledita dva ponovitvena odmerka na en mesec.